ISLAM
1.1 Preden zaÄnemo:
1. Zapišite pet stvari, ki vam pridejo na misel o islamu.
2. Zapišite tri vprašanja, ki bi jih radi zastavili o islamu.
3.1 Samirjevo pismo
Živio! Moje ime je Samir in rad bi vam spregovoril o islamu. Å e vedno se dobro spomnim svoje prve Å¡olske ure religije, ko nam je uÄitelj povedal, da je “islam†arabska beseda z veÄ pomeni. NajveÄkrat pomeni pokorÅ¡Äino. Z drugimi besedami, islam pomeni, da s srcem sprejmemo tisto, Äesar ne moremo sprejeti s svojim razumom. UÄitelj nam je tudi povedal, da je vera najprej stvar obÄutenja in da islam lahko pomeni tudi mir.
Prerok Mohamed, mir bodi z njim, je za muslimane zelo pomembna oseba. Ker je prejel razodetje od Alaha, je bil v arabski družbi priznan kot zaupanja vreden (“al-amineâ€). Muslimani tako zelo spoÅ¡tujemo Mohameda, da vsaka njegova upodobitev velja za nespoÅ¡tljivo.
Mohamed se je rodil v Meki, mestu na zahodu Arabskega polotoka, okoli leta 570 po Kr. Božje razodetje je zaÄel prejemati pri 40 letih ter na svet prinesel islamsko religijo. islam ima danes približno 1,6 milijarde privržencev. Meka je naÅ¡e najveÄje romarsko srediÅ¡Äe. Od tam se je islam Å¡iril ne le geografsko, ampak tudi kulturno z umetnostjo, znanostjo, poezijo in filozofijo. V kratkem Äasu se je islamski imperij raztezal od kitajskih meja na vzhodu do južne Francije na zahodu.
NajveÄ muslimanov živi v Afriki in Aziji. Muslimani smo tudi v Evropi, veliko nas je v vzhodnoevropskih državah, recimo na Kosovu, v Albaniji, v Bosni in Hercegovini. islam je najveÄja svetovna religija. Zaradi velikih migracijski tokov MaroÄanov in Turkov v petdesetih in Å¡estdesetih letih prejÅ¡njega stoletja se je islam razÅ¡iril tudi v Zahodni Evropi.
Danes ima islam dve prevladujoÄi miselni loÄini, sunizem in Å¡iizem. Sunitski muslimani predstavljajo 87 % vseh muslimanov in sledijo tradiciji, ki temelji na življenju zadnjega islamskega preroka Mohameda. Å iiti pa verujejo, da je Mohamed sam imenoval Alija Abu Taliba (Mohamedov neÄak, ki je bil poroÄen z njegovo hÄerko Fatimo) za svojega naslednika, vendar mu je bilo to prepreÄeno.
Sunitski islam ima Å¡tiri pravne Å¡ole: hanifejsko, malikitsko, Å¡afitsko in
hanbalistiÄno.
RazliÄne Å¡ole lahko pojasnijo, zakaj nekateri muslimani berejo besedila dobesedno,
drugi pa se osredotoÄajo na pravilno interpretacijo pomena besed.
Pet stebrov islama: 1) izpovedovanje vere (Å¡ahada); 2) molitev (salat);
3) dajanje miloÅ¡Äine revnim in bolnim (zekat); 4) popoln post med ramadanom
(saum); 5) romanje v Meko (hadž)
1) Izpovedovanje vere ali Å¡ahada (as-Shahada) je priÄevanje, da je Alah edini
Bog in da je Mohamed njegov prerok. Å ahada velja za “kljuĆislama. To je tudi
stavek, ki ga mora oseba izreÄi, Äe se želi spreobrnit v islam.
2) Muslimani molimo petkrat na dan. Molitev ali salat (as-Salaat) je oblika meditacije. Zame je molitev metoda za odmik od telesa, odmik v svet, ki je poln dobrote in lepote, daleÄ od zemeljskega hrupa. Medtem kot recitiram verze iz Korana in se klanjam Alahu, iÅ¡Äem razsvetljenje, ki mi prinaÅ¡a mir.
3) Dajanje miloÅ¡Äine revnim in bolnim ali zekat (Az-Zakaat) pomeni, da bogati ljudje dajo del svojega premoženja manj premožnim. Z zekatom si oÄistimo duÅ¡e. Bogati se z njim osvobajajo pohlepa in lakomnosti, revni pa se otresejo zavisti do bogatih. Ta steber me kot muslimana uÄi deljenja z drugimi, da bo v družbi vladala doloÄena praviÄnost.
4) Deveti mesec islamskega koledarja se imenuje ramadan. Muslimani po vsem
svetu ga obhajajo kot mesec posta (saum), molitve, premišljevanja in skupnosti.
Zame post pomeni, da od sonÄnega vzhoda do sonÄnega zahoda ne jem in ne pijem.
Post ima poleg fiziÄnega napora tudi duhovno razsežnost, zlasti na poti proti
svobodi. Post pomeni, da ne želim, da je moja duša odvisna od poželenja in
materialnih stvari.
Post je torej izjemna priložnost, da najdemo pot k svobodi in se vadimo v
opuÅ¡Äanju odvisnosti od materialnih stvari. Ko se postim in doživljam obÄutke
lakote, se lažje povežem z revnimi in ubogimi ljudmi.
5) Romanje v Meko ali hadž (al-Hadj) je peti steber islama. Vsi muslimani, ki si finanÄno in fiziÄno lahko privoÅ¡Äijo, morajo enkrat v življenju obiskati Meko, najsvetejÅ¡e mesto v islamu.
Vsak dan poskuÅ¡am brati iz Korana, naÅ¡e svete knjige. Za muslimane je Koran Božja beseda. Preko nadangela Gabrijela so bile preroku Mohamedu, mir bodi z njim, razodete Božje besede. ÄŒe v Koranu naletim na kaj nejasnega, na primer, kako naj molim, se obrnem na suno, da poiÅ¡Äem odgovor. Sune so izreki in dejanja preroka Mohameda, mir bodi z njim.
MoÅ¡eja je za muslimane sveti kraj, kjer med drugim tudi skupaj molimo. Ko sem prviÄ obiskal moÅ¡ejo, sem bil star osem let. Doživel sem prijeten obÄutek miru. VeÄino obredov obhajamo skupaj, npr. molitve in post med ramadanom. Zaradi te bližine z drugimi se kot musliman dobro poÄutim.
Petek je za muslimane pomemben dan. Zberemo se pri popoldanski molitvi in posluÅ¡amo imamovo pridigo. Imam stoji na posebnem podstavku in pridiga o družbenih vpraÅ¡anjih z verskega vidika. Govori o revÅ¡Äini, podnebnih spremembah, solidarnosti in podobno. Ta sreÄanja v meni krepijo obÄutek pripadnosti.
Poleg petkovih molitev so molitve v džamiji najbolj sveÄane na praznik
žrtvovanja (kurban bajram) in ramadan. Konec ramadana praznujemo s
pogostitvijo. Zjutraj se lepo obleÄem, da z mojimi brati in sestrami v
islamu skupaj zmolimo jutranjo molitev ramadanskega praznika. Pred jutranjo
molitvijo darujem za revne ljudi majhen prispevek, imenovan »zekat elfitr«.
To je naša verska obveznost, da lahko prav vsi muslimani brez izjeme
praznujemo ta dan. Nato ves dan preživim s svojo družino, ko si izmenjamo
dobre želje in darila.
Skupaj praznujemo tudi kurban bajram ali praznik žrtvovanja. Vsi, ki si
lahko privoÅ¡Äijo, po jutranji molitvi žrtvujejo ovco in jo nato razdelijo
med revne in uboge.
Obrede lahko opravljajo tako ženske kot moški, vendar pa imam lahko postane le moški. Imami so verski voditelji muslimanov, ki vodijo skupne molitve. Ženska pa lahko postane mufti. Mufti je duhovni verski voditelj, ki ima avtoriteto za podajanje nasvetov glede verskih zadev.
Muslimani skupaj praznujemo veliko lepih trenutkov, v težkih Äasih pa se podpiramo. Pred nekaj meseci sem se poslovil od svojega oÄeta. Imam je zaprl oÄi in izgovoril Å¡ahado (izpoved vere). Nato so oÄeta umili in zavili v tri bele prte. Po umivanju je bila v moÅ¡eji molitev za mrtve, nato smo oÄeta pokopali.
Po pogrebu se je zaÄelo obdobje žalovanja, ki za svojce umrlega uradno traja tri dni. V tem Äasu lahko družini pokojnega izreÄejo sožalje vsi tisti, ki prej niso utegnili. ŽalujoÄi prijatelji lahko družino obiÅ¡Äejo tudi zato, da svojce umrlega potolažijo in jim nudijo podporo. Po tradiciji prinesejo družini umrlega obiskovalci hrano, saj imajo svojci druge skrbi. Svojci in vsi žalujoÄi lahko tudi skupaj berejo iz Korana.
islam od nas muslimanov zahteva, da smo dobri ljudje. To pomeni, da živimo v skladu z islamski naÄeli, kot so vera v enega Boga (Alaha), spoÅ¡tovanje drugih, praviÄnost in podobno.
3.2 Vaje
Vaja 1: ÄŒesa se spomnimo iz Samirjevega pisma?
1. Kaj pomeni beseda »islam«?
a. Obvezna spreobrnitev.
b. Razumeti s srcem.
c. Razumeti s svojim umom.
2. Zakaj je prerok Mohamed zelo pomemben za muslimane?
a. Ker je Arabec.
b. Ker je potomec elite.
c. Ker je prejel razodetje od Alaha.
3. Katero mesto je za muslimane najsvetejše?
a. Meka.
b. Bagdad.
c. Fez.
4. Kateri loÄini sta v islamu prevladujoÄi?
a. Suniti in Å iiti.
b. Hanabalisti in Malikisti.
c. Hanifisti in Å afitisti.
5. RazliÄne islamske Å¡ole:
a. dokazujejo, da je islam homogena religija.
b. izhajajo iz dejstva, da obstajajo doloÄeni muslimani, ki razlagajo Koran dobesedno,
in drugi, ki Koran in svete besede interpretirajo v duhu Äasa.
c. dokazujejo, da obstaja samo ena razlaga Korana.
6. Koliko stebrov islama poznamo?
a. 3
b. 4
c. 5
7. Na kateri dan v tednu se muslimani zberejo v mošeji k skupni molitvi in
da bi skupaj prisluhnili imamovi pridigi?
a. Ob sobotah.
b. Ob petkih.
c. Ob Äetrtkih.
8. Katera sta dva najpomembnejša praznika v islamu?
a. Praznovanja ob rojstvu in poroki.
b. Obrezovanje in praznovanje rojstnega dne.
c. Praznika ramadan in praznik žrtvovanja.
9. Ženska lahko
a. postane mufti.
b. postane imam.
c. postane petkov pridigar.
10. Islam uÄi muslimane
a. naj mislijo le nase.
b. naj bodo dobri ljudje.
c. naj mislijo le na svojo družino.
Vaja 2: islam in interpretacija
Kot nam je že Samir v svojem pismu povedal, ima islam razliÄne loÄine.
Preberite spodnje stavke in oznaÄite stavke z (d), Äe stavek drži, in z (n),
Äe stavek ne drži.
a. V islamu obstajajo razliÄni tokovi, vendar prevladuje le eden.
b. NajveÄ vernikom je sunitov.
c. Å iiti imajo Å¡tiri pravne Å¡ole.
Vaja 3: Molitev ali salat
Iz Samirjevega pisma lahko prepoznamo, da ima molitev v muslimanovem dnevu pomembno mesto. Pred molitvijo muslimani opravijo manjÅ¡e obredno umivanje ali adbest. Obredno umivanje je tisto dejanje, ki spere posvetnost s telesa. Obred ima obenem simboliÄen in praktiÄen pomen, oÄistimo vse dele telesa, ki ji Äez dan najbolj uporabljamo.
Za vsako osebo, ki si želi obredno umiti, je pomembno, da ima Äisti namen služiti Alahu. Oseba si najprej umije roke, nato si splakne usta in izpiha nos. Sledi umivanje obraza in rok vse do komolcev. Nato sledijo lasje in uÅ¡esa in nazadnje si umijemo noge do gležnjev.
V Samirjevem pismu smo lahko prebrali, da muslimani molijo petkrat na dan in da v molitvi Ärpajo osebno moÄ. Pri molitvi je prav tako pomembna drža, ki izraža spoÅ¡tovanje in pokorÅ¡Äino Bogu. Molitev sestavljajo: stoja, priklanjanje in kleÄanje. Skozi razliÄne molitve se na predpisan obredni naÄin sestavijo drže. NajveÄji izraz pokorÅ¡Äine je tisti trenutek v molitvi, ko pokleknemo in se s Äelom dotaknemo tal. Celoten obred se zakljuÄi z zibanjem glave od desne proti levi.
a. Kot ste lahko že prebrali, muslimani posveÄajo veliko pozornosti molitvi, iz katere Ärpajo osebno moÄ za življenje. KakÅ¡no je vaÅ¡e mnenje o molitvi muslimanov?
b. Ali imate tudi vi kakÅ¡no dejavnost ali navado, iz katere Ärpate moÄ?
c. Za muslimane je molitev tudi oblika poÄitka. Veliko muslimanov je mnenja, da je molitev zdravilo proti stresu in izgorelosti. KakÅ¡no je vaÅ¡e mnenje o tem?
Vaja 4: V Samirjevem pismu ste spoznali pet stebrov islama. Poskusite dopolniti stavek z manjkajoÄo besedo. Vsako besedo lahko uporabite samo enkrat.
oÄiÅ¡Äenje – poln dobrote – svobodi – Meka – Å¡ahada
1. ...................................... je priÄevanje, da je Alah edini Bog in
da je Mohamed njegov prerok. Å ahada velja za “kljuĆislama. To je tudi edini
stavek, ki ga mora oseba izreÄi, Äe se želi spreobrniti v islam.
2. Muslimani molimo petkrat na dan. Molitev ali salat je oblika meditacije. Zame
je molitev metoda za odmik od telesa, odmik v svet, ki je ...............................
in lepote, daleÄ od zemeljskega hrupa. Medtem ko recitiram verze iz Korana in se
poklanjam Alahu, iÅ¡Äem razsvetljenje, ki mi prinaÅ¡a mir.
3. Dajanje miloÅ¡Äine revnim in bolnim ali zekat pomeni, da bogati ljudje dajo del
svojega premoženja manj premožnim. Zekat zame pomeni ......................................
duÅ¡e, ker je naÄin za bogate, da se osvobajajo pohlepa in lakomnosti, ter naÄin
za revne, da se otresejo zavisti do bogatih. Ta steber me kot muslimana uÄi deljenja
z drugimi, da bo v družbi vladala doloÄena praviÄnost.
4. Deveti mesec islamskega koledarja se imenuje ramadan. Muslimani po vsem svetu
ga obhajajo kot mesec posta (saum), molitve, premišljevanja in skupnosti. Zame
post pomeni, da od sonÄnega vzhoda do sonÄnega zahoda ne jem in ne pijem. Post
ima poleg fiziÄnega napora tudi duhovno razsežnost, zlasti na poti proti svobodi.
Post pomeni, da ne želim, da je moja duša odvisna od poželenj in materialnih stvari.
Post je torej izjemna priložnost, da najdemo pot k ...............................
in se vadimo k opuÅ¡Äanju odvisnosti od materialnih stvari. Ko se postim, lahko
doživljam obÄutke lakote in se tako lažja povežem z revnimi in ubogimi osebami.
5. Hadž je peti steber islama. Vsi muslimani, ki si finanÄno in fiziÄno lahko
privoÅ¡Äijo, morajo enkrat v življenju obiskati ...............................,
ki je najsvetejše mesto v islamu.
Vaja 5: Molitev ali salat
V Samirjevem pismu smo lahko prebrali, da islam pomeni mir. Kljub temu se islam kot religija pogosto povezuje z nasiljem. VeÄ primerov nasilja »v imenu islama« je ustvarilo napaÄno predstavo o tem, kar je predpisano v islamu. Nekatere islamske skupine uporabljajo islam za upraviÄevanje lastnega nasilja. Uporaba nasilja nikakor ni upraviÄen naÄin za doseganje družbenih sprememb. Nasilje je potrebno vedno obsoditi.
Vendar obstajajo posebne situacije, v katerih je nasilje dopuÅ¡Äeno, kot je obrambna vojna. Kadar je muslimanska država ogrožena in so bile vse druge možnosti za nenasilno razreÅ¡itev konflikta izÄrpane, se lahko upremo z nasiljem, upoÅ¡tevajoÄ stroga islamska vojna pravila. Ta pravila so:
1. Brez nasilja, dokler niso izÄrpane vse druge nenasilne možnosti.
2. Brez nasilja, dokler ni država napadena in država deluje samozaÅ¡Äitno.
3. Brez nasilja, dokler niso ljudje pregnani iz svojih domov.
Kot je razvidno iz zgoraj navedenega, muslimanska tradicija pravi, da se je vojni potrebno moÄno izogibati. ÄŒe pa že pride do vojne, obstajajo humanitarna pravila, ki jih je potrebno upoÅ¡tevati. Ta pravila so:
1. Ne ubijajte žensk, otrok, starejših ali bolnih ljudi (silo je v vojni
dovoljeno uporabljati zgolj proti vojakom).
2. Vedno spoštujte naravo in živali.
3. Vedno spoštujete domove ljudi.
4. Plenjenje ni nikoli dovoljeno.
Kot lahko vidimo, se pravilo, ki dovoljuje nasilje, nanaÅ¡a izkljuÄno na zaÅ¡Äito.
a. Zakaj mislite, da se islam pogosto povezuje z nasiljem?
b. Ali so pogoji za nasilnost po vaÅ¡em mnenju praviÄni? Zakaj da? Zakaj ne?
SLOVARÄŒEK
Adbest Obredno umivanje, ki ga muslimani opravijo pred molitvijo.
Gabrijel Angel Gabrijel je poslanec, ki ga Alah pošilja vsem prerokom. Preroku Mohamedu je posredoval razodetje oziroma Koran.
Imam Verski vodja muslimanov, ki vodi tudi skupno molitev.
Minbar Govorilnica ali dvignjen prostor v mošeji, s katerega se pridiga ob petkih.
Mufti Mufti je duhovni verski voditelj oziroma visok verski uradnik na doloÄenem geografskem obmoÄju, ki je pooblaÅ¡Äen za izdajanje fatev (lahko tudi nasvetov) po Å¡eriatskem pravu.
Ramadan Deveti mesec islamskega koledarja.
Saum Izraz, ki opisuje vzdržnost od hrane in pijaÄe od sonÄnega vzhoda do sonÄnega zahoda v mesecu ramadanu. Poleg fiziÄnega napora ima post tudi duhovno razsežnost in je pot do svobode. Vernike uÄi, da ÄloveÅ¡ka duÅ¡a ne sme biti odvisna od poželenj in materialnih dobrin.
Sunizem Islamska loÄina, ki sledi tradiciji, temeljeÄi na življenju zadnjega islamskega preroka Mohameda.
Å ahada PriÄevanje, da je Alah edini Bog in da je Mohamed njegov prerok.
Å iizem Islamska loÄina, ki trdi, da je Mohamed sam doloÄil Alija Ibn Abu Taliba za svojega naslednika, vendar njegova želja ni bila izpolnjena.
Zekat Elfitr Prispevek, ki ga muslimani darujejo pred koncem meseca ramadana. Namenjen je revnim in ubogim, da nadomesti pomanjkanje med postnim obdobjem. ZekÄt v dobesednem prevodu pomeni Äistost, poÅ¡tenost. ZekÄt je letna dajatev miloÅ¡Äine, h kateri so obvezani tako moÅ¡ki kot ženske. Ta ne sme biti manjÅ¡a od vsakokratne vrednosti nisaba, 96 g zlata oz. 641 g srebra.
Zekat Je eden izmed petih stebrov islama, ki zahteva, da morajo bogati ljudje del svojega premoženja dati manj premožnim..
VIRI
Al-Qardawi, Youssef. 1990. Alibadaat fi al-islam. Almaktaba Alwahiba, Cairo