Živio! Moje ime je Moše in rad bi vam spregovoril o svoji veri, o judovstvu. Na svetu je 14 milijonov Judov. Veliko nas živi v Izraelu, vendar ni vsak Jud Izraelec! Skupnosti Judov, ki živijo zunaj Izraela, imenujemo diaspora. Živim v Evropi, zato sem del evropske diaspore. Judje smo najmanjša monoteistična religija. Monoteizem pomeni, da verjamemo samo v enega Boga. Judovstvo je sicer najmanjša monoteistična religija, a je najstarejša.

Nekaterim se zdita izraza “jud” ali “judovstvo” nekoliko zapletena. Nekdo se rodi kot jud, če je njegova mati judinja. Le redki med nami se niso rodili judovski materi in so se v judovstvo spreobrnili. Prav tako nismo vsi judje videti enako. Razlikujemo se tudi po načinu, kako prakticiramo svoje judovsko življenje. Nekateri so se odločili, da se prilagodijo kulturam, v katerih živijo, zato so postali manj strogi pri upoštevanju tradicionalnih običajev in praks. To so liberalni ali reformirani judje. Moja družina je ortodoksna ali tradicionalna, kar pomeni, da se svoje tradicije strogo držimo. Obstajajo pa tudi judje, ki ne verujejo v Boga. Vsaka judovska skupnost je enkratna!

Naša glavna sveta knjiga je Tora, ki jo je Bog razodel Mojzesu na gori Sinaj. Zato jo imenujemo tudi Pet Mojzesovih knjig. Večina naših besedil je napisanih v hebrejščini, nekaj besedil pa je bilo zapisanih v aramejščini in grščini. Naš odnos do Boga je najpomembnejši vidik našega življenja. Gre za zavezo ljubezni, ki usmerja naše vsakdanje življenje. Verujemo, da nas Bog ljubi na edinstven način. Ta ljubezen nam daje nalogo, da ljubimo druge ljudi in delujemo pravično. Poslušanje Božje besede pomeni dejansko uresničevanja te besede! Znamenje te zaveze je obrezanost: vsak judovski deček mora biti obrezan osmi dan po rojstvu.

Naše vedenje do Boga in drugih ljudi usmerja več pravil, imenujemo jih micvot; med njimi so najbolj znane Deset zapovedi. Vendar se življenje nenehno spreminja. Današnje življenje se zelo razlikuje od življenja v starodavnem Izraelu, ki je nekoč zavzemalo območje, ki ga danes sestavljajo Libanon, Izrael, del Sirije in Jordanija. Da bi lahko te zapovedi s svojem življenju udejanjali, potrebujemo pomoč pri razlagi. Rabini, naši verski voditelji, o ter pravilih razpravljajo in jih poučujejo v obliki halake, judovskega prava. Halaka v hebrejščini pomeni »iti«, »hoditi«, zato se halaka nanaša na judovsko življenjsko pot.

Veliko halakičnih pravil je bilo zapisanih v pomembnih besedilih, imenovanih Talmud. Učenje naše tradicije je za nas zelo pomembno in je del našega izobraževanja. Vendar pa vsako pravilo temelji na Tori kot izrazu Božje ljubezni do nas, in vsako pravilo mora sprejeti večina v skupnosti. Ker se življenje in izkušnje nenehno spreminjajo, nikoli ne nehamo razpravljati o teh zakonih. Naša tradicija ni le ponavljanje tega, kar so delali naši predniki, ampak se učimo njihovega razmišljanja, da bi se lahko tudi mi n aučili stvari za svoje življenje. Tako se naša tradicija nikoli ne zaključi in ostaja odprta.

Velik del našega življenja poteka v sinagogi. »Sinagoga« je grško ime in pomeni »hiša zbora«. To je kraj, kjer se učimo, molimo in praznujemo praznike. V starih časih smo imeli tempelj v Jeruzalemu, ki je bil središče našega verskega, kulturnega in gospodarskega življenja. Na žalost je bil tempelj v davnih časih uničen. Edino, kar je od templja ostalo, je zid žalovanja. Z družino enkrat na leto obiščemo Jeruzalem. Zaradi tega mesta se počutim povezanega s svojo judovsko zgodovino, ki je zelo pomembna zame in za mojo družino. Ko pomislim na nekatere trenutke v naši zgodovini, sem žalosten. Med drugo svetovno vojno se je zgodil šoa, dogodek, v katerem so nacisti pobili veliko judov. Zame in za mojo družino je ta dogodek opomnik, da ne smem obupati, ampak vedno iti naprej.

Obredi in prazniki so v življenju judov zelo pomembni. Z njimi praznujemo našo zavezo z Bogom. Želim vam povedati nekaj o dveh svojih najljubših praznikih. Prvi je šabat. Šabat je dan počitka. Traja od petka zvečer do sobote zvečer, saj se judovski dnevi začnejo ob sončnem zahodu. Tora nas uči, da je Bog ustvaril svet v šestih dneh in da je sedmi dan počival. Ker posnemamo Boga, tudi mi sedmi dan počivamo. Ta šabat bo zame posebno pomemben. Ta teden sem dopolnil trinajst let, zato bomo praznovali mojo bar micvo. To pomeni, da sem sedaj »sin zapovedi«. Obred bo potekal v sinagogi. Nekoliko sem zaskrbljen, ker moram prebrati parašo, ki je tedenski del Tore. Kot da glasno branje pred polno sinagogo ne bi bilo dovolj stresno, je paraša zapisana v stari hebrejščini. Na srečo potem sledi praznično kosilo in čaka me veliko daril. Tam bo tudi moja mlajša sestra. V skladu z našo tradicijo dekleta postanejo odrasla pri dvanajstih letih. Takrat postanejo »bat micva« ali »hčere zapovedi«.

Poleg šabata je moj najljubši praznik pasha. Pasha je znan kot praznik veselja, ko se spominjamo našega izhoda iz suženjstva v Egiptu. Bog nas je osvobodil in nas pod Mojzesovim vodstvom pripeljal v obljubljeno deželo. Ta dogodek je izvor naše identitete, dogodek, med katerim nam je Bog dal Toro. Pasha je vedno spomladi in traja osem dni. Večer pred tem imamo poseben obrok, imenovan seder, med katerim si pripovedujemo zgodbe o izhodu iz Egipta. Med pashalnim obredom jemo samo tisto hrano, ki spominja na starodavni Izrael. To pomeni, da ne smemo jesti ničesar, kar vsebuje kvas, saj so morali starodavni judje hitro oditi in niso imeli časa, da bi lahko vzhajali testo za kruh. Moj najljubši del je, ko dan pred pasho vsi iščemo kvas. To obredno iskanje je vedno zelo zabavno. Simbolizira to, kako se v naši hiši znebimo ošabnega in predrznega vedenja.

Na kratko, judovstvo je ljubezen do Boga, preučevanje Tore, delovati za dobro ljudi in pravičnost!

1. Halaka
(a) so judovski zakoni za judovski način življenja
(b) je 613 zapovedi Tore.
(c) je nekaj, kar izvajajo rabini.
(d) je vse zgoraj našteto.

2. Sinagoga je znana tudi kot
(a) hiša zbora.
(b) hiša učenosti.
(c) hiša molitve.
(d) vse zgoraj našteto.

3. Na šabat judje
(a) povežejo sebe z Bogom in družino.
(b) živijo v odmaknjenosti.
(c) zaključujejo z delom.
(d) jedo hrano, ki jih spominja na stari Izrael.

4. Beseda monoteizem pomeni:
(a) Verovanje v več bogov.
(b) Verovanje v enega samega Boga.
(c) Isto kot politeizem.
(d) Judovski način življenja.

5. Tora
(a) je osrednja sveta knjiga za jude.
(b) vsebuje pet Mojzesovih knjig.
(c) vsebuje zapisane besede, ki jih je Bog dal Mojzesu na gori Sinaj.
(d) je vse zgoraj našteto.

6. Na bar micvo judje praznujejo
(a) dvanajsti rojstni dan judovskega dečka.
(b) dvanajsti rojstni dan judovske deklice.
(c) trinajsti rojstni dan judovskega dečka.
(d) trinajsti rojstni dan judovske deklice.

7. Pasha je
(a) praznik žalosti.
(b) praznik veselja, ob katerem se spominjamo izhoda iz egiptovskega suženjstva.
(c) druga beseda za seder.
(d) dan počitka v tednu ali šabat.