PRAVOSLAVJE

Preden začnemo

4.1 Elenino pismo:

Pričevati o pravoslavni veri

Živio, moje ime je Eleni! Rada bi vam spregovorila o svoji pravoslavni oziroma ortodoksni veroizpovedi. Ime »ortodoksen« izhaja iz dveh grških besed; »orthos« pomeni pravilen, pravi, in »doxa« prepričanje ali mišljenje Verjetno »nauk«/«slava«/»vera«. Ortodoksno torej pomeni pravi nauk. Pravoslavnih vernikov po vsem svetu je približno 260 milijonov. Večina jih živi v Vzhodni Evropi in na Balkanu, pa tudi v Aziji, na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki.

Vsi pravoslavni kristjani imamo enako vero, vendar tudi različne tradicije obredov in različno zgodovino obhajanja praznikov. Na primer, jaz sem grška pravoslavka, ker rihajam iz Grčije, imamo pa tudi ruske, romunske, srbske, bolgarske, poljske in albanske pravoslavne, če naštejem le nekatere. Na čelu pravoslavne cerkve je patriarh ali škof (episkop), v župnijah pa redne obrede vodijo duhovniki.

Tako kot drugi kristjani verujemo, da je Bog Sveta Trojica: Oče, Sin in Sveti Duh. Trojica pomeni, da so tri različne osebe istočasno en Bog. Skrivnost našega Boga je razkril Jezus Kristus, Božji Sin, ki je postal človek. Živel je v Palestini v prvem stoletju krščanske dobe. Jezus je skozi svoje življenje delal čudeže, učil svoje učence, bil preganjan in na križu umrl za naše grehe. Vendar pa je bil Bog in je vstal od mrtvih. Njegova smrt in vstajenje pričujeta o Božji ljubezni do celotnega sveta in pomenita začetek krščanske Cerkve.

Skoraj vsi naši obredi potekajo v hiši bogoslužja, ki jo imenujemo cerkev. Cerkev ima posebne arhitekturne značilnosti z globljimi simbolnimi pomeni. Oltar je vedno v vzhodnem delu cerkve. V ta prostor lahko vstopajo samo duhovniki.

Ikone so slike svetih mož in žena, Sveto pismo je naša sveta knjiga. Ikone, Sveto pismo in zgodbe svetnikov igrajo pomembno vlogo v našem izročilu. Ikone pokrivajo stene naših cerkva, naslikane pa so tudi na kosih lesa. Moja družina ima doma dve ikoni, ki pripadata naši družini že več generacij. Postavljeni sta v kot sobe, ki jo v naši hiši uporabljamo za molitev. Moja mama skrbi, da pred ikonama vedno gori oljna svetilka. Ikone lahko razumemo tudi kot knjige, ki so namenjene vsem tistim, ki ne znajo brati. Na preprost način nas spominjajo na svete zgodbe in pomembne ljudi našega izročila. Kot že rečeno, je Sveto pismo naša sveta knjiga, ki jo sestavljata dva dela, Stara in Nova zaveza. V Pravoslavni cerkvi Stara zaveza vsebuje 49 knjig, Nova zaveza pa 27. Pri bogoslužju beremo odlomke iz Svetega pisma. V Grški pravoslavni cerkvi Sveto pismo običajno beremo v stari grščini, zato včasih pomen težko razumem. Moja teta mi je lansko leto podarila prevod Nove zaveze, ki sem jo prebrala in ugotovila, da je to osupljiva knjiga!

Eden najpomembnejših simbolov naše vere je križ, ki nas spominja na žrtvovanje Jezusa Kristusa in na Božjo ljubezen. Običajno ga nosimo okoli vratu. Pogosto se križamo, zlasti med bogoslužjem in pri molitvi. S sklenjenimi tremi prsti desne roke, kar simbolizira Sveto Trojico, se najprej dotaknemo čela, nato gremo pod prsi, potem na desno in nato levo stran prsi. To je gesta molitve in blagoslova obenem.

Pravoslavni kristjani ponavadi molimo zjutraj in zvečer. Ena naših najljubših molitev je Gospodova molitev, ki jo je Jezus zapustil svojim učencem. Od takrat naprej jo recitiramo pri bogoslužju in med molitvijo doma.

Pravoslavna cerkev ima skozi leto veliko praznikov. Nekateri prazniki imajo določene datume v letu, drugi so premični; pri zadnjih se datum praznovanja vsako leto premakne. Pred veliki prazniki se postimo tako, da ne jemo določene vrste hrane. V tednu poznamo dva postna dneva, sredo in petek. Na ta dneva se spominjamo Jezusove smrti na križu. Najbolj pomemben praznik pozimi je božič, ko praznujemo Jezusovo rojstvo. Največji praznik pa je velika noč (ali pasha). Velika noč je pomladanski praznik, ki je pomičen; takrat praznujemo smrt in vstajenje Jezusa Kristusa. To je najbolj vesel praznik v našem izročilu. Zaradi različnih koledarjev oziroma drugačnega sistema izračunavanja praznujemo veliko noč na drug dan kot ostale krščanske tradicije. Pred veliko nočjo poznamo pripravljalni veliki teden, v soboto po polnoči pa praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Velikonočna nedelja je dan velikega veselja in praznovanja v družinskem krogu. Skupaj jemo kosilo, razbijamo okrašena jajca in se pozdravljamo s stavkom: »Kristus je vstal!«

Nedelja je najsvetejši dan v tednu. To je dan, ko gremo v cerkev, da sodelujemo pri posebnem bogoslužnem srečanju oziroma pri Božji liturgiji. Pri liturgiji obhajamo evharistijo, ki nas spominja na zadnjo Jezusovo večerjo, njegovo smrt in vstajenje. Pri tem darujemo kruh in vino, ki ju duhovnik posveti. Verujemo, da se duhovno spremenita v Kristusovo telo in kri. Na koncu liturgičnega obreda duhovnik povabi vse člane skupnosti, da prejmejo telo in kri. Verujemo, da z obhajilom ostajamo v občestvu z Jezusom Kristusom in ostalimi člani naše cerkvene skupnosti. Na koncu obreda si podelimo koščke kruha, ki nas spominjajo na skupne obroke, ki so jih imeli stari kristjani ob srečevanju.

Župnijska cerkev je za naše družinsko življenje zelo pomembna. V njej praznujemo vse velike praznike, obiskujemo liturgične obrede, tam se odvijajo najpomembnejši dogodki našega družinskega življenja.

Danes bomo krstili mojo sestrico, ki bo tako postala polnopravna članica Pravoslavne cerkve. Med krstom bo prejela krščansko ime, oblečena bo v novo belo obleko in nosila bo križ. V starih časih so bili ljudje krščeni kot odrasli, danes pa v Pravoslavni cerkvi otroke običajno krstijo v prvih mesecih življenja. Krst opravijo duhovnik in krstni botri. Botra in boter sta duhovna starša, ki sta odgovorna, da bo krščenka odraščala po nauku Pravoslavne cerkve. Moji sestrici bo ime Sofija, prav tako kot je bilo ime moji babici. Med obredom bo duhovnik sestro trikrat potopil v vodo – v imenu Očeta, Sina in Svetega Duha. To je simbol smrti in ponovnega življenja po Jezusu Kristusu, ki je umrl in vstal od mrtvih. To je zelo pomemben dan za mojo družino. Praznovali bomo s slovesno večerjo in glasbo, moja sestrica pa bo dobila veliko daril.

Z družino lahko praznujemo veliko dogodkov, kot so krst, godovni dan in tudi poroka. Moja teta Marija se je pred kratkim poročila in skupaj smo ustvarili velik in lep dogodek; obreda so se udeležili sorodniki s celega sveta. Duhovnik je trikrat izmenjal poročna prstana na rokah mladega para. Število tri je v Pravoslavni cerkvi pomembno, saj se nanaša na Sveto Trojico. Duhovnik je mlademu paru na glavo položil poročni kroni ter ju v liturgičnem sprevodu vodil okoli mize. Ples simbolizira vesel začetek skupnega življenja. Duhovnik je v rokah držal tudi križ, ki pomeni težave, s katerimi se bosta morala soočiti.

Moja babica Eleni pravi, da sta življenje in smrt ciklična. Kot družina praznujemo srečne dogodke, pa tudi žalostne, kot so smrt naših prijateljev in sorodnikov. Pred nekaj leti smo se poslovili od mojega ljubega dedka Nikosa. To je bil za vse težek čas. Ko so dedkovo krsto položili v grob, je duhovnik trikrat polil po njej oljčno olje in vino v znamenju križa ter v zemljo vrgel pšenična zrna. Razložil je, da smo kot semena, ki jih zakopljemo, da bi spomladi lahko zrasla in prišla na svetlo, tako bodo tudi mrtvi vstali ob koncu dni. Pravoslavni ljudje verujemo, da je smrt nekakšen dolg spanec, iz katerega se bodo vsi mrtvi prebudili ob drugem Jezusovem prihodu. Do takrat se moramo mrtvih spominjati z ljubeznijo. Obredi spominjanja so za nas prav tako zelo pomembni, obhajamo jih na določene dni v letu. Na te dni ženske v cerkev prinesejo sladkarije in kuhano pšenico, cela družina pa v spomin na umrle daruje miloščino. Takrat smo žalostni, vendar hkrati upamo, da bomo naše drage še kdaj srečali in jih nikoli ne prenehamo imeti radi.

V naši cerkvi ženske sodelujemo pri vseh obredih. Čistimo cerkev in se v župniji socialno udejstvujemo tako, da pripravljamo obroke za revne in obiskujemo družine v stiski. Čeprav veljamo za enakopravne članice skupnosti, ne moremo postati duhovnice ali opravljati kakšne druge javne službe v življenju cerkvene skupnosti. To je škoda, temu pogosto rečejo stvar zgodovine in tradicije. No, tradicija je zelo pomemben del našega življenja in lahko zajema številne vidike: nauk, skupne prakse in običaje. Ker v Pravoslavni cerkvi verujemo, da je naša Cerkev nadaljevanje prve Cerkve, ima tradicija velik pomen. Vendar pa zlasti mladi menijo, da bi se nekatere stvari, ki jih starejši imenujejo “tradicija”, lahko spremenile v skladu s sodobnimi potrebami.

Od nas kot članov verske skupnosti se pričakuje, da bomo živeli v skladu s svojo vero ter se po njej tudi ravnali. Ljubiti Boga in svojega bližnjega – kristjana ali nekristjana – je poleg rednega bogoslužja in evharistije najvišja zapoved. Svojo ljubezen in solidarnost moramo izkazovati vsem ljudem, obenem pa tudi spoštovati preostalo Božje stvarstvo. Pomagati drugim, ponižnost ter skrbna in spoštljiva raba dobrin so med najpomembnejšimi praktičnimi vidiki življenja pravoslavnega vernika. Duhovnik v naši cerkvi pri pridigah pogosto pravi, da biti pravoslavni kristjan ne pomeni le držati se prave vere, temveč tudi živeti po njej.

4.2 Vaje

Vaja 1: ÄŒesa se spominjamo iz Eleninega pisma

Vaja 2: Spregovorimo o ikonah

Ikone imajo osrednje mesto v pravoslavnem življenju in duhovnosti. Pravoslavne ikone imajo globok simbolni pomen. Tudi uporabljene barve nosijo določen pomen.
Preberite spodnje razlage barv in izberite barvo, ki vam najbolj ustreza. Pojasnite odločitev.

Oglejte si ikono deteta Jezusa in Marije ter poskusite razložiti sporočilo barv na ikoni.

Vaja 3: Obred krsta

Ko ste v Eleninem pismu prebrali opis pravoslavnega krsta, poskusite dopolniti manjkajoče besedilo. Vsako besedo lahko uporabite samo enkrat.

Danes je za našo družino srečen dan, moja mlajša sestra bo krščena. Postala bo polnopravna članica Pravoslavne cerkve. Oblečena bo v novo belo obleko in nosila bo ……………, kar sta simbola njenega novega …………… kot kristjana. V starih časih so bili ljudje krščeni kot odrasli, danes pa so v Pravoslavni cerkvi otroci krščeni v prvih mesecih življenja. Krst bo v naši župniji opravil duhovnik, pri tem mu bosta pomagala botra in boter. »Krstni starši« so običajno družinski prijatelji ali sorodniki, ki so odgovorni za krščenčevo duhovno življenje in odraščanje v skladu z naukom Pravoslavne cerkve.

V prvem delu obreda bo duhovnik razglasil ime moje sestre, kar bo vsem v veselje. Nato se bo obrnil k njeni botri in jo prosil, da prebere simbol ……………, ki ga moja sestrica še ne more razumeti, saj je še premajhna.

Potem bo duhovnik vodil mojo sestrico in njeno botro pred krstilnik, kjer jo bosta z botrom namazala z blagoslovljenim ……………, simbolom blagoslova in novega stvarjenja. Nato jo bo duhovnik trikrat potopil v vodo v imenu Očeta, Sina in Svetega Duha. No, dojenčkom se to ne zdi ravno zabavno, saj takrat skoraj vsi jokajo. Ne glede na jok, j e to za nas trenutek veselja. Moj učitelj mi je pojasnil, da je potopitev simbol umiranja, obenem je dojenček …………… v novo življenje po zgledu Jezusa Kristusa, ki je umrl in vstal od mrtvih. Ko stopimo iz krstilnice, bo sledilo krstno maziljenje. S tem bo moja sestra postala Božji otrok, ki je prejel Svetega Duha. Duhovnik bo iz njene glave odrezal nekaj ……………, ki simbolizirajo sestrin dar pri krstu. Oblečena bo v nova oblačila in nosila bo križ, ki je za pravoslavne kristjane pomemben simbol. Od sedaj naprej bo sledila zgledu Jezusa Kristusa. Botra bo poleg moje sestre nosila tudi prižgano ……………, ki simbolizira prve korake krščanskega življenja. Na koncu bo duhovnik prebral kratek odlomek iz Svetega pisma in novokrščenko ponovno blagoslovil z dotikom Svetega pisma. Ljudje imajo do Svetega pisma veliko spoštovanje, ki ga izkazujejo tako, da ga poljubijo in se ……………, kar je značilno za pravoslavne vernike. Moja sestra bo tako postala polnopravna članica Cerkve in bo lahko sodelovala pri zakramentih. Seveda je to pomemben dan za našo družino! Po obredu sledi praznovanje z družino in prijatelji; imeli bomo veliko gostijo, veliko sladkarij in glasbo. Moja novokrščena sestrica pa bo dobila veliko daril!

Vaja 4: To je tradicija

Tradicija ali izročilo so zbrane izkušnje in znanje Pravoslavne krščanske cerkve, ki igrajo tudi danes pomembno vlogo v življenju pravoslavnih kristjanov. Pogosto se postavlja vprašanje, v kolikšni meri lahko ali mora izročilo oblikovati življenje sodobnih pravoslavnih kristjanov. Ko ste prebrali Elenini pismo, lahko v dvojicah razpravljate o naslednjih vprašanjih: :

1. Pomislite na navade in običaje v vaši skupnosti ali državi, ki jih sprejemate kot izročilo tudi v vaši družini ali skupnosti. Jih lahko prepoznate in naštejete?
2. Kakšno vlogo ima po vašem mnenju izročilo v življenju pravoslavnih kristjanov?
3. Odprite debato o prednostih in slabostih tradicije kot avtoritete, ki ureja življenje določene verske skupnosti (razdelita si vlogo, nekdo zagovarja neko tezo, drugi ji nasprotuje).

Vaja 5: Živeti v skladu z vero

Eleni je svoje pismo zaključila z mislijo, da »biti pravoslavni kristjan ne pomeni le držati se prave vere, temveč tudi živeti po njej.« To se pogosto ponavlja tudi v besedilih pravoslavnega bogoslužja. Prav tako je pogosto poudarjeno, da je pravi izraz ljubezni do Boga ljubezen do ljudi v stiski. Jezus Kristus je velikokrat prikazan kot prototip ljudi, ki so po krivici preganjani in trpijo.

Preberite spodnje verze pesmi, ki se jih poje na veliki petek (to je petek pred velikonočno nedeljo). Jožef iz Arimateje, eden od Jezusovih učencev, obžaluje Jezusovo smrt in Rimljane prosi za njegovo truplo, da bi ga pokopali.
“Dajte mi tega tujca, ki je že od otroštva tujec, popotnik na svetu.
……
Dajte mi tega tujca, da ga skrijem v grob, saj tujec nima kam položiti svoje glave.”
Kakšne asociacije imate ob gornjih vrsticah in ob misli na trenutne razmere in probleme v sodobnem svetu?

4.3 Slovarček